Silvi Razlag priznanje za življensko delo na področju športa

Ob podelitvi Bloudkove plakete Silvi Razlag leta 2007 je pisalo: »Za pomemben prispevek k razvoju in popularizaciji šaha, kegljanja in športa invalidov«. Zapis je kratek, vsebuje pa izredno  širino v njeni več kot 50-letni športni karieri na vseh treh omenjenih področjih.

Šah je bila že njena osnovnošolska ljubezen, ki ji je zvesta še danes. Kar nekaj časa je bila stalna članica prve ekipe  Šahovskega društva Ptuj, s katerim je sodelovala še v drugi jugoslovanski ligi. Kasneje se je posvetila organizacijskemu delu in je bila predsednica preko dvajset organizacijskih odborov mednarodnih šahovskih turnirjev, zadnjega leta 2014. Krajše obdobje je bila tudi predsednica društva, kar tri mandate pa tajnica.

Ob šahovskih  so jo začele zanimati še ene lesene figure – keglji. Prve kegljaške korake je naredila pri Kegljaškem klubu Drava Ptuj, vendar je bilo daleč premalo za višje dosežke, saj na Ptuju ni bilo ženske ekipe in nikogar, ki bi z njo delal strokovno. Bila je sama svoj trener, pobiralec kegljev, »vračalec« krogel...športnik.  Preko deset let je bila tako članica Kegljaškega kluba Konstruktor Maribor, od leta 1987 pa najboljšega jugoslovanskega, slovenskega in tudi evropskega ženskega kluba Celja, katerega članica je še danes. Največji uspeh je vsekakor nastop na svetovnem članskem prvenstvu leta 1980 v Romuniji za jugoslovansko reprezentanco, s katero je ekipno osvojila 6. mesto, drugi pa naslov svetovnih klubskih prvakinj na prvem svetovnem pokalu leta 1989 na Dunaju z ekipo Celja. V dresu jugoslovanske reprezentance je nastopila 15 krat, v dresu bivše »republike« Slovenije  preko 40 krat. Ob proglasitvi za športnico občine Ptuj leta 1980 je gost prireditve dr. Rajko Šugman dejal: »Ptujčani, čestitam vam, da ste za športnico občine izbrali vašo občanko ne glede na to, kje nosi dres z državnim grbom«.

Da je Silvi v športu uspelo, se ima zahvaliti nekim nadnaravnim silam, saj je bila do sedmega leta delno nepokretna in je popolnoma shodila šele pri osmih. In morda jo je prav ta izkušnja zaznamovala za njeno več kot 40 letno vključevanje v pomoč invalidom, zadnjih 15 let pa posebej športu invalidov. Od 2002 do 2008 je bila tudi glavna trenerka državne reprezentance v kegljanju za slepe in slabovidne, nato do leta 2012 pomočnica glavne trenerke, za kar jo je imenovala Zveza za šport invalidov Slovenije-Paraolimpijski komite. Bila je tudi trenerka kegljanja v MDSS Ptuj in MDSS Kranj. Na devetih EP in dveh SP so slovenski slepi in slabovidni kegljači pod njenim vodstvom osvojili 31 medalj, od tega 12 zlatih, 6 srebrnih in 13  bronastih. Od leta 2010 aktivno deluje v Društvu za šport invalidov Most Ptuj, katerega osnovno poslantsvo je promocija športov za invalide in ozaveščanje širše javnosti, predvsem mladih, da se s športom lahko ukvarjajo tudi tisti, ki jim je bilo življenje nekoliko manj naklonjeno.

V letih od 2007 do leta 2012 je bila kot zunanja sodelavka ZŠIS-POK v organizacijskih odborih petih mednarodnih turnirjev v namiznem tenisu za invalide v Laškem in EP v Kranjski gori, v organizacijskem odboru svetovnega pokala 2010 in svetovnega prvenstva 2011 v veslanju na Bledu, združenih za invalide in neinvalide, na EP v kegljanju za slepe in slabovidne 2012 v Celju ter za gluhe v 2014, prav tako v Celju ..... Preko 40 let je kot dopisnica in zunanja sodelavka s svojimi športnimi prispevki prisotna v številnih lokalnih in osrednjih medijih tako tiskanih kot govornih. Silva je tudi glavna urednica knjige »Mednarodni uspehi slovenskega kegljanja 1949-2002«, trenutno pa je izredno aktivna kot članica uredniškega odbora za pripravo zbornika  »50 let Bloudkovih priznanj«, ki bo izšel ob petdeseti podelitvi februarja 2015.

V mandatu 2007 do 2011 je bila članica Odbora za podeljevanje Bloudkovih priznanj, najvišjih državnih priznanj na področju športa. V teh štirih letih se je seznam prejemnikov na ptujskem področju tudi po njeni zaslugi povečal za dve nagradi in štiri plakete. Leta 2012 jo je Vlada za pet let imenovala za članico Strokovnega sveta Republike Slovenije za šport, je pa tudi članica Komisije za pravne akte omenjenega strokovnega sveta.

 

Ptujski mladinci v sestavi David Murko, Andraž Šuta, Klemen Janžekovič in David Zagoršek, so na ekipnem mladinskem prvenstvu prve državne lige osvojili prvo mesto in se uvrstili v elitno državno ligo za leto 2015.

 

Janko Bohak - Bloudkova plaketaJanko Bohak prejel Bloudkovo plaketo za življenjsko delo v športu

Janko Bohak je ena največjih slovenskih šahovskih legend. S svojim prefinjenim odnosom do te kraljevske igre je bil v vseh krogih vedno cenjen in zaželen. Od rane mladosti in vse do današnjih dni se je v celoti posvetil šahu in šahovskemu udejstvovanju ter dosegel številne uspehe. Že 61 let je aktivni član Šahovskega društva Ptuj, bil je aktivni tekmovalec na vseh tekmovalnih ravneh, od državnega prvenstva do druge zvezne lige v času bivše skupne države, kot član jugoslovanske reprezentance pa je od leta 1960 nastopal na dopisnih šahovskih olimpijadah. Leta 1985 je osvojil naslov mednarodnega šahovskega mojstra.

 

Od leta 1973 je šahovski sodnik, od leta 1981 pa tudi mednarodni šahovski sodnik. Njegove pogosto izredno odgovorne odločitve na največjih šahovskih turnirjih, tudi na olimpijadah, so mu prinesle sloves enega najboljših šahovskih sodnikov. S tem je ponesel ime Slovenije in slovenskega šaha daleč v svet. Je avtor številnih strokovnih člankov in prispevkov v domačih in mednarodnih revijah, časopisih in publikacijah ter več kot 50 let redni dopisnik številnih lokalnih in osrednjih medijev.


Svoje bogato šahovsko znanje ves čas prenaša na najmlajše rodove, kar je neprecenljive vrednosti. Je nekakšen šahovski oče, vzor številnim mladim igralcem in sodnikom.

 

                                        Bloudkov nagrajenec Janko Bohak na sprejemu pri županu                     1.2.2014

 

Osemdeset  let ptujske šahovske legende

Znameniti ptujski šahist Janez Podkrajšek je bil rojen 27. aprila 1932 v Novem mestu. Od leta 1946 dalje, ko  se je s starši preselil na Ptuj in vse do danes je član ptujskega šahovskega društva. Januarja 1949 je na tretjem mladinskem državnem prvenstvu v Mariboru na splošno presenečenje osvojil prvo mesto pred Dušanom Njegovanom, Marjanom Ribaričem, Edvardom Roblekom, Zdravkom Vospernikom ter drugimi znanimi slovenskimi šahisti, kot sta Vide Vaupotič in Vinko Cuderman  ter s tem nesporno dokazal svoj izreden talent.  Istega leta je uspešno je nastopil na mladinskem prvenstvu Jugoslavije, kjer je premagal tudi zmagovalca turnirja.  Prvak  ptujskega šahovskega društva je bil leta 1949 in 1950. Zaradi zahrbtne bolezni in  dolgoletnega zdravljenja celo desetletje ni več nastopal na šahovskih tekmovanjih. Leta 1960 je pričel ponovno aktivno nastopati ter najprej zmagal na prvenstvu Ptuja, nato je leta 1964 na mariborskem okrajnem šahovskem prvenstvu ter se uvrstil na slovenski šampionat. kjer so nastopali skoraj vsi takratni najboljši slovenski igralci ter osvojil odlično peto mesto.  Leta 1965 je na članskem prvenstvu Slovenije z velemojstrom Stojanom Pucem delil prvo do drugo mesto, vendar mu mojstrski naslov ni bil priznan, čeprav je šahovska organizacija naknadno ta naslov priznala vsem, ki so si  delili prvo mesto na slovenskih članskih prvenstvih! Kot slovenski prvak je uspešno nastopil na polfinalnem turnirju za prvenstvo Jugoslavije, aktivno igranje na turnirjih pa je zaključil leta 1975, ko je bil drugi na prvenstvu Slovenije. Pred tem je leta 1965, 1967, 1973 in 1975  zmagal na ptujskih šahovski prvenstvih. Kot odličen moštveni igralec je vsa leta zelo uspešno nastopal za ptujsko moštvo na republiških iz zveznih tekmovanjih, občasno pa je nastopil tudi za ŽŠK Maribor v zveznih ligah kot posojen igralec.

V pričetku šestdesetih let je odkril dopisni šah kot način šahovskega tekmovanja v kateri je lahko v polni meri razvil svoj razkošni šahovski talent. Na osmem dopisnem šahovskem prvenstvu Jugoslavije je zasedel drugo mesto, odlično je nastopal za jugoslovansko dopisno šahovsko reprezentanco na olimpijadah in evropskih prvenstvih ( 66 nastopov, rezultat +33 =20 – 13 ) in slovensko republiško reprezentanco na medrepubliških tekmovanjih ( 46 nastopov, rezultat +31 = 9 - 6 ). Na moštvenih dopisnih prvenstvih Jugoslavije je za ptujsko moštvo odigral kar 99 partij in dosegel na čelni deski fenomenalnih 79 točk ali 77,7 % in tako bistveno prispeval, da so ptujski dopisni šahisti osvojili kar dva najvišja državna  naslova in dosegli še nekaj odličnih uvrstitev.

Janez Podkrajšek je mednarodni mojster ICCF od leta 1981 in »starejši mednarodni mojster« od leta 1999, ko je uveden ta mednarodni naslov. Ob sedemdesetletnici domačega društva mu je bil za tekmovalne dosežke in organizacijsko delo podeljen  naslov »častni član«  Šahovskega društva Ptuj.

Po slovenski osamosvojitvi je uspešno igral tudi za slovensko olimpijsko reprezentanco na polfinalu dvanajste dopisne šahovske olimpijade ( rezultat: +6 =2 -2 ) in na treh velemojstrskih turnirjih: argentinskem Memorialu » M. Lewkovitz« »B«, drugem Memorialu dr. Milana Vidmarja in na Memorialu Frančeka Brgleza, ki ju je priredila slovenska dopisna šahovska organizacija. Po slednjem turnirju se je odločil zaključiti svoje dopisno šahovsko udejstvovanje saj po lastnih besedah »mlajšim brez računalnika ne more več uspešno zoperstavljati«.

V pričetku devetdesetih se je preselil v Savinjsko dolino ter prenehal z aktivnim igranjem šaha, zelo rad pa prihaja na redne letne šahovske piknike in srečanja ob različnih šahovskih obletnicah.

Ptujski šahisti vseh generacij želimo Janezu Podkrajšku ob častitljivi obletnici obilo zdravja ter še mnogo nepozabnih srečanj z njim.

Datum: 27.4.2012                                                                                                                        Janko Bohak

 

V soboto, 26. aprila 2011 je potekal občni zbor društva. Sledilo je družabno srečanje, v okviru katerega so bili odigrani številni zanimivi dvoboji:

 

'Haložani' - 'Ostali svet'                             4,5 : 5,5

'Legnde društva' - 'Izbrana ekipa društva'     3 : 3

'Stari' - 'Mladi'                                          9,5 : 10,5

 

Fotografije dodgodka si lahko ogledate v slikovnem arhivu društva (Družabni šah).

 

Janko Bohak je prejel Zlato plaketo ŠZS za uspešno dolgoletno udejstvovanje na vseh področjih šaha.

 

Knjiga »Ptujski šah – kronika 1935 – 2000«

 Društvena kronika zajema aktivnosti društva in njenih članov, vse od skromnih začetkov in njegove ustanovitve v letu 1935, pa do leta 2005, ko društvo slavi zavidljiv jubilej, sedemdesetletnico organiziranega delovanja. V njej so na osnovi razpoložljivih pisnih virov a prikazana vsa obdobja  razvoja šahovske dejavnosti na ptujskem, to je organizacijski in tekmovalni uspehi domače ekipe in posameznikov, doma in v širšem slovenskem in mednarodnem prostoru.

V prvem poglavju so zajeti podatki do leta 1975, ki so bili obdelani v brošuri »40 let šaha v Ptuju«, ki jo je društvo izdalo ob štiridesetletnici delovanja. Podatki so dopolnjeni z novimi odkritji o prvih letih delovanja društva, predvsem pa s fotografijami in turnirskimi tabelami iz tega obdobja.

Drugo poglavje zajema delovanje društva od leta 1975 do leta 2005. Ločeno so v posameznih sklopih prikazani šahovski turnirji, ki jih je društvo organiziralo na Ptuju in so bili pomemben del društvene dejavnosti na domačih tleh, ptujski mednarodni šahovski turnirji, ki jih je društvo prirejalo od leta 1987 dalje in predstavljajo del bogate slovenske in mednarodne šahovske zgodovine, rezultati, ki jih je ekipa ptujskih šahistov dosegala na moštvenih prvenstvih Slovenije in jugoslovanskih zveznih ligah od leta 1974 dalje in boljši rezultati, ki so jih posamezniki dosegli na šahovskih tekmovanjih v drugih krajih. Posamezni sklopi so opremljeni s turnirskimi tabelami in številnimi fotografijami. Posebej so v posebnem sklopu opisane  številne šahovske simultanke na Ptuju in okolici, ki so jih igrali velikani svetovnega šaha velemojstri: Anatolij Karpov, Wiliam Lombardy, Svetozar Gligorić, Vlado Kovačević, Dragutin Šahović, Zdenko Kožul, Anatolij Veiser, Bojan Kurajica, Aleksander Beljavski in drugi. Posamezni velemojstri so na kratko predstavljeni, navedeni so tudi rezultati, ki so jih na teh propagandnih prireditvah dosegli domačini.

V tretjem poglavju so prikazani izredni uspehi, ki so jih ptujski šahisti dosegli v dopisnem šahu. Ptujsko moštvo je od leta 1973 do leta 1991  nastopilo na osmih zaporednih moštvenih prvenstvih Jugoslavije. Dvakrat zaporedoma, leta 1981 in leta 1983, je zmagalo in osvojilo naslov jugoslovanskih prvakov, enkrat, leta 1974, si je delilo prvo do drugo mesto in enkrat, leta 1974, drugo do tretje mesto. Odlične rezultate so dosegali ptujski dopisni šahisti tudi kot posamezniki, kjer izstopata dva velemojstrska rezultata, ki ju je dosegel Boris Žlender.

Zelo priljubljeni hitropotezni in pospešeni šah sta prikazana v posebnem poglavju, prav tako je posebej prikazana pomembna vloga Ptujčanov v šahovski organizaciji, nosilci mednarodnih naslovov in šahisti, ki so bili športniki mesta. V posebnem poglavju je prikazano tudi več kot dvajsetletno delovanje šahovske sekcije Spuhlja.

Kronika zajema tudi šestdeset, večinoma komentiranih, šahovskih partij, ki so jih ptujski šahisti odigrali na raznih tekmovanjih ter statistične podatke o društvu in njegovem vodstvu ter druge statistične podatke

 

 Jože  Čič

(1937–2005)

Jože Čič se je rodil leta 1937 v prekmurskem kraju Ivanci v učiteljski družini, ki so jo med drugo svetovno vojno  izselili na Hrvaško. Po končani vojni se je s starši vrnil v Prekmurje, živel nato v Veliki Nedelji in na Ptuju in leta 1955 maturiral na gimnaziji, kjer je spoznal in vzljubil šahovsko igro. Po končani Filozofski fakulteti se je zaposlil na Ptuju, kjer je delal do upokojitve kot profesor angleščine. Že v gimnazijskih letih se je aktivno vključil v domače društvo, deloval v nadzornih organih društva, sodeloval pri urejanju priložnostnih publikacij in pri korekturi tekstov za jubilejni zbornik društva.

 

Vendar ga je popolnoma prevzel zgolj hitropotezni šah, v katerem je našel prijetno zabavo in sprostitev ter spoznal številne prijatelje. Redno je sodeloval na vseh tovrstnih turnirjih na Ptuju, bil zmagovalec celoletnega ciklusa hitropoteznih tekmovanj leta 1985, 1990 in  2000 ter zasedel drugo mesto leta 1983, 1984, 1992, 1993, 1994 in 1997. Prave turnirske partije vse življenje sploh ni odigral ! Zato pa je pa zelo rad in redno nastopal na šahovskih simultankah na Ptuju, kjer je z znanimi mojstri dosegel nekaj zelo lepih rezultatov. Zadnja leta je pričel uspešno nastopati na domačih turnirjih v pospešenem šahu v katerem  je leta 2001 postal zmagovalec celoletnega ciklusa tekmovanj, leta 2004 pa je v skupnem seštevku osvojil drugo mesto, redno pa je nastopal tudi na tovrstnih turnirjih, ki jih je prirejala šahovska sekcija Spuhlja.

 

Številnim ptujskim šahovskim prijateljem bo »profesor«, kot so ga vsi klicali, ostal v nepozabnem spominu kot  reden gost društvenih prostorov, ki jih je ob torkih in petkih odpiral in zapiral ter redno vodil turnirje »družabnega šaha«, kjer je bilo dovoljeno ob strogih pravilih šahovske igre nekoliko več sproščenosti in neposrednih komentarjev dogodkov na šahovnici.

 

Spominski turnir

Ptuj, 15.7.2005

 

 1.     Polajžer Danilo       13

 2.     Majcenovič Martin     11

 3.-4.  Klajderič Dušan       10,5

 3.-4.  Žlender Boris         10,5

 5.-6.  Iljaž Igor            10

 5.-6.  Podkrižnik Aleksander 10

 7.-9.  Zagoršek Anton         8

 7.-9.  Veliu Kudret           8

 7.-9.  Fijan Milan            8

10.-11. Krajnc Ivan            6,5

10.-11. Kopše Jože             6,5

12.     Skledar Martin         6

13.     Zajc Silvo             5

14.-15. Selišek Leon           3

14.-15. Karo Franc             3

16.     Vidovič Franc          1